blood is our familiy. blood is pain. and blood is death.

THE STORY!

''težki časi so pred nami. ne, motim se. živimo v težkih časih.'' besede morojske kraljice tatiane so odmevale iz zvočnikov računalnikov v majhnih študentskih sobah in televizij iz skupnih prostorov. zadnji tedni niso bili lahki; za nikogar od njih: iz oči študentov sili utrujenost in med nekaterimi prestrašenost - paranoični pogledi.
''akademijo sv. vladimirja, so pred natanko petimi tedni evakuirali.'' vse je utihnilo. lahko bi slišali padec šivanke.
akademijo je zajela bolezen, katere nihče ne zna razložiti. kako ironično; ko, misliš da so ta izjemna bitja nesmrtna, umro le pod zobmi strigojev ali srebrnim količkom - mnogo morojev, kot tudi njihovih varuhov, ali le vajencev, je padlo pod rokami te epidemije. minilo je pet tednov, od razglasa ekstremnega stanja, in akademija je bila evakuirana. nihče ne vstopi vanjo, nihče ne izstopi. učitelji poskušajo nadaljevati s poukom, a to je vse težje, če med urami umirajo dijaki.
evakuacija. kako preprosta beseda z močnim pomenom. šoli je začelo primanjkovati hrane, donatorji, ki dajejo kri morojem, so vse šibkejši, nekaj jih je umrlo, dampirji se poskušajo držati na nogah, in moroji... njihova sla po krvi je z vsakim dnem večja. prišlo je celo do spreobrnjenja - dijaka so morali ubiti, ker je po svoji volji postal strigoj.
med učenci so se začele dogajati umazane stvari - moroji tešijo lakoto z dampirji, kateri med seksom - ali ne - pustijo piti njihovo kri. učiteljem in vodstvu so stvari začele polzeti iz dlani, varuhi pa poskušajo med vsem tem ohraniti mirno kri ter moroje in dampirje spravljati na noge ali pa v grob.

❥