Mona Deravenel

SLIKA:
CELOTNO IME: Mona Deravenel
RASA: Moroj
STAROST: 18 let
LETNIK AKADEMIJE: 3. letnik
ROJSTNI KRAJ: Rusija, Moskva
STATUS: Učenec
FACE CLAIM: Emma Roberts
ELEMENT: Ogenj
HOBIJI: Monin najljubši hobi? Že od malega se je rada ukvarjala z modo, fotografiranjem, branjem, ter petjem, saj ima čudovit glas, zelo pa si želi da bi po koncu akademije potovala po svetu. Ampak njena najljubša hobija pa sta zagotovo uporništvo in zabave, k temu pa lahko štejete alkohol, in veliko alkohola.
VIDEZ: Mona je ena izmed tistih lepotic, ki ji gosto čokoladno rjavi lasje včasih v rahlih kodrih, včasih ravni, valovijo nekje do sredine hrbta. Njene bledo zelene oči, ki včasih oddajajo prijaznost, včasih hlad, obdajajo goste črne trepalnice, njena čustva ki vrejo v njej pa le še bolj pridejo do izraza. Ima polne roza ustnice na katere se fantje lovijo kot muhe, ter bledo kožo in vitek vrat, ki se razvije v manekensko postavo, ne prevelike in ne premajhne rasti.
ZNAČAJ + ZGODOVINA: Čeprav bi zdaj mogla biti kot zamegljen spomin na preteklost, je še vseeno tukaj. In noče izginiti. Ne morem je izbrisati. Ampak zdaj ni ničesar, pa vendarle je nekaj drugega, novega. Ampak ne. Nekje ni ničesar. Nekaj manjka. Je le tema, praznina. In zavedanje, da bo vse izginilo. Je že izginilo. Pa vendarle mi je ni potrebno izgubiti. Ko bi le vedela. Ko bi le vedela da ne morem biti z njo, čeprav hočem. Prekleto hočem. Ampak to je močnejše od mene. Ima odločitev. Ima priložnost. Ampak je ne bo hotela. Čeprav sem jo ljubil, se je to preprosto izgubilo. Zdaj je vse le poželenje. Žgoče poželenje in silna želja, da to dobim. In želim njo. Hočem jo. Ampak ne take. Vem da tega ne bo hotela. In ravno zato jo moram ubiti. Oguljen dnevnik ji je zdrsel iz rok, ko je prebrala zadnjo vrstico. Ničesar ni mogla narediti. Ni se mogla premakniti. Zavedanje je bilo preveliko. In zarezalo se je v njeno srce, kot ostro bodalo. Svet okoli nje se je porazgubil, bil je le packa, ki je nevzdržno hitela sem ter tja. Ničesar ni bilo. Razen zavedanja. Postal je pošast. To jo je prebudilo, čeprav nočna mora ni izginila. Pa bi morala. Pograbila je veliko črno potovalko, ki je stala pri hrastovih vratih, ter se hlastaje za zrakom zrinila med njimi na svobodo. V temno noč. Z vso močjo ki jo je premogla se je pognala po potki, ki je vodila proti mestu. Ko je vedela da bo vse skupaj čez par korakov izginilo, še je zadnjič pogledala nazaj. Majhna lesena koča na travniku pred gozdom, ki se je počasi rušila, se je kopala v lunini svetlobi. Njun kraj. Vsemu se je namenila odpovedati. Družini, prijateljem, akademiji. Zanj. Ampak zdaj je vse izginilo. Po licu ji je zdrsnila solza, in ko je padla na tla ter tam izginila, je brez obotavljanja odhitela naprej. Proti mestu. Proti letališču. Na akademijo, kamor je spadala, kjer ga ne bo nikoli več videla, kjer bo varna. Njene sanje so se razdrobile na čisto majhne delce, kakor solza prej, ki se ne bo nikoli več sestavila skupaj.
Mona je, če se lahko tako izrazimo, bomba ki lahko vsak čas eksplodira. Je uporabnica ognja in z svojim elementom je zelo tesno povezana, ampak saj veste kakšni so uporabniki ognja; nekontrolirani, eksplozivni, cinični – in ja, ona je definitivno ena izmed njih. Prihaja iz neplemiške družine, njena rodbina pa izvira iz daljne Rusije, natančneje iz Moskve, pa vendarle grobo rečeno, so bili njeni predniki 'porazmetani' po vsej državi. Ampak ne glede na to, da nikoli ni bila v središču plemiške smetane, je imela lepo otroštvo. Njena mama Sasha je delala na dvoru kot osebna svetovalka, oče Mihail je pošiljal veliko sredstev za preživetje, čeprav z njim skoraj ni imela stikov, in takole ji nikoli ni primanjkovalo denarja. In zaradi tega je Mona vedno bila nekoliko, no, razvajena. Že kot otrok je vedno je hotela imeti prav, z leti pa se je spremenila v tako rečeno trmasto mrho, ki ne premore brez sarkastičnih komentarjev, ne pusti da bi kdo vodil njeno življenje, in tako rečeno živi za zabave; njeno življenje ne bi obstajalo brez alkohola in fantov, kakor je nekoč tudi sama rekla. V zvezi ne ostane dolgo, tako rečeno skače iz ene na drugo, zakaj, v preteklosti je že bila prizadeta in zdaj čaka na tistega pravega, čeprav tega ni zaupala še nikomur. Ampak, to ni njena cela stran; trma, sarkazem, ciničnost, razvajenost, ne, obstaja tudi druga polovica. Čeprav se večinoma giba v svojem krogu, nima problemov z spletanjem prijateljskih vezi. In ja verjemite, čeprav ne zgleda tako, bi Mona naredila vse za svoje prijatelje. Pa vendarle se pri njej najbolj vidi tista divja stran; malo dobrega, malo slabega. Ampak vsi tisti trenutki, ko je bila naivna deklica brez pravega cilja, so minili. Njen svet se je obrnil na glavo, ko je spoznala njega. Nathana. Prišlo je tako nepričakovano. In tako nepričakovano so prišle tudi odločitve. Težke odločitve. Ampak ne glede na vse, je bila srečna. Bil je njena druga polovica. In zaradi tega, se je namenila vsemu odpovedati. Zanj. Pustiti družino, prijatelje, akademijo in varnost, da bi z njim lahko šla drugam. Pripravljena je bila storiti vse, da bi ostala z njim. A potem je vse izginilo. Majhna naivna deklica, polna ljubezni, je spoznala da je ljubezen njenega življenja postala pošast. Strigoj. Vampir ki jo je hotel ubiti, ker je vedel, da ne bo hotela postati takšna kot on sam. Zato se je vrnila na akademijo v prvi letnik, kakor da ne bi bilo nič. Kot da se ne bi nikoli zgodilo, kot da bi bil nekdo ki ga ni nikoli spoznala, za katerega ni nikomur povedala. Vse občutke je potisnila nekam daleč, da bi ga pozabila. Ampak ga ni mogla. Še zdaj ga ni. Čeprav je vedno bolj kot senca, ki v njenem življenju ne igra nobene vloge, ve da tam zunaj čaka nanjo. Trenutek, ko jo bo po dveh letih spet zagledal, in jo ubil. Brez obotavljanja. Ampak če bo imela srečo, bosta oba umrla skupaj.