Ema Robin Caroline Ozera

CELOTNO IME: Emma Robin Carolina Ozera
RASA: moroj
STAROST: 18
LETNIK AKADEMIJE: 4.
ROJSTNI KRAJ: virginia, ZDA
STATUS: učenec
FACE CLAIM: holland roden
ELEMENT: nedoločeno
HOBIJI: branje, preučevanje morojske narave in zgodovine, sproščanje energije na vse možne načine, zabave
VIDEZ: Emma Robin je po svoji zunanjosti prav taka kot po svojem značaju: drugačna. Po hrbtu ji kot slapovi padajo ognjeno rdeči lasje, ob katerih so bile njene nekdaj rdeče oči še bolj poudarjene. Žadasto zelene oči, ki so sicer značilne za družino Dragomirjevih krasijo njen lepo oblikovan obraz z rahlo zašiljeno brado. Je precej majhna, zato pa so njene prsi še toliko večje.
ZNAČAJ&ZGODOVINA: Dva visoka dampirja sta jo držala vsak za eno roko, Njuna prijema sta bila groba in trda, čeprav se Emma že zdavnaj ni več upirala. "Emma Robin Caroline Ozera. Kako se počutiš?" je rekel globok moški glas in njeni 'okovi' so popustili. Ostala je sama v temni sobi za zasliševanje, a ne za dolgo. "Da, super sem. Odlično," je rekla odrezavo in zmedeno gledala okoli sebe. Iz sence se je izluščila močna postava. "Niti predstavljati si ne morem, kako je biti spremenjen iz strigoja nazaj v moroja. Neverjetno. Morala je biti grozna izkušnja zate," je rekel in ji ponudil stol. Usedla se je vanj in prekrižala roke na prsih. "Česa se spominjaš? Kdo si? Kateri element obvladuješ?" Njegova vprašanja so letela mimo njenih ušes, a končno je zmajala z glavo. "Ne vem. Nisem se še specializirala glede na to da sem bila mrtva še preden je do tega prišlo. Torej sedaj nekako šibko obvladujem vse elemente... in hitra sem. Spretna. Za odtenek manj kot takrat ko sem bila... saj veste kaj, pa vendar, gibčna sem. To me je... presenetilo." Zamrmrala je teh nekaj besed in se nato obrnila k inšpektorju. "Kam grem sedaj? Pa saj ne bom za vedno gnila v tej luknji." Nasmehnila se je in se vsedel nasproti nje. "Rodila si se, ko j bila tvoja mama že strigojka. Rodila si se iz strigoja... to je nekaj neverjetnga, nemogočega. In po zadnjih izračunih si pobila okoli sto morojev in dampirjev. Ne prebledevaj, s to številko se boš morala sprijazniti, Robin. Pa srečno, tvoje stvari so že v kovčkih. Greš na akademijo svetega Vladimirja.
In tako je nekdanja strigojka pristala na akademiji. Njena zmedenost o njeni novi identiteti, o tem, če se bo sploh specializirala za kakšen element, če se bodo njena nadnaravna hitrost, spretnost in gibčnost obdržale skriva za drzno in včasih nesramno masko, Zna biti prava prasica, a če se ludje do nje dobro obnašajo, se bo tudi ona do njih. Včasih išče uteho v cigaretah, alkoholu ali zabavah: nekako se ji je uspelo vključiti v družbo a akademiji, a ji bo uspelo razkriti skrivnost o njenem rojstvu ter o času v katerem je bila strigojka?