clovey neith delaney

by **Clovey Delaney** Ned Maj 12, 2013 8:39 pm

CELOTNO IME: clovey neith delaney
RASA: moroj
STAROST: 17.
LETNIK AKADEMIJE: 3.
ROJSTNI KRAJ: st. petersburg, russia
STATUS: učenec
FACE CLAIM: josephine skriver
ELEMENT: duh
HOBIJI:
VIDEZ: clovey o sebi na splošno razmišlja kot o povsem povprečnem ženskem bitju, medtem ko jo nekateri enačijo z veliko lepotico. ima vitko telo z oblinami na pravem mestu, lepo oblikovan obraz, ter oči za katere se zdi da so v enem trenutku temno modre ter v drugem zelene. večina njenih las je svetlo rjavih, ponekod pa se mešajo s svetlejšimi ter temnejšimi odtenki. seveda pa je clovey ne glede na zgornji opis precej daleč od popolnosti. če naštejemo dve najbolj opazni pomanjkljivosti; njena koža je nekoliko bledikasta, poleg tega pa ima kljub na splošno lepo oblikovanemu obrazu, oči malce preveč narazen.
ZNAČAJ + ZGODOVINA:

"kdo je to novo dekle? mislim, da ji je ime clovey delaney, vendar nisem čisto prepričan."
"ne vem, ampak pravijo da je pred kratkim prišla iz rusije. njena mama naj bi dobila službo svetovalke na dvoru - ali pa morda zgolj služabnice?"
"iz rusije? brez zamere, ampak njeno ime zveni povsem angleško. niti majhnega ruskega pridiha ne vidim v njem."
"ja in? torej angleži po novem ne smejo živeti v rusiji ali kaj?"
"hej, o čem teče pogovor?"
"o novem dekletu, tisti clovey."
"res? no meni osebno se punca ne zdi čisto nič posebnega. christine je rekla, da je imela z njo majhen pogovor in baje da ima zelo pasiven ter povprečen karakter. saj veš, tiste vrste naivno dekle, ki verjame v večno ljubezen in podobne traparije, ter ne zna razločevati med sovražnikom in prijateljem."
"hm... ja, saj tudi izgleda nekako tako..."

jej, jej, jej, dragi moji, naj vas videz nikakor ne zavede. če uporabim eno izmed tistih obrabljenih filmskih citatov; nisem tisto kar mislite da sem. že res, da na vzven delujem kot nekoliko neprizemljeno najstniško dekle z glavo polno romantičnih traparij, ampak verjemite mi; to je zelo daleč od prave mene.

rodila sem se v daljni rusiji, natančneje v mestu imenovanem st. petersburg. tam že zadnjih dvesto let prebivajo zadnji potomci družine delaney, ki je bila nekoč davno ena izmed najslavnejših ter najbogatejših pripadnic morojskega plemstva. tega kaj natančno se je zgodilo, da je izgubila svoj vpliv, denar ter v končnem smislu tudi ime, ne ve nihče. resnica je bila pokopana že dolgo časa nazaj in ni ga človeka - ali vampirja - ki bi jo uspel izkopati. že samo to, da je priimek delaney nekoč spadal na listo morojskih plemiških družin, je izginilo v pozabo in ostalo znano le redkim zgodovinskim navdušencem, ter seveda nam; zadnjim pripadnikom te nesrečne rodbine. prav veliko nas ni več ostalo, oziroma če smo nekoliko natančnejši; skupaj nas je zgolj dvajset in vsi prihajamo iz istega dela družine - clarise, moje babice. moja mama je bila najmlajša hčerka v družini ter - če gledamo na število otrok - tudi najbolj produktivna. skupaj nas je namreč šest, od tega dva moroja ter štirje dampirji in največja novica; - ki ste jo po vsej verjetnosti že ugotovili - nihče od nas ni ravno zakonski otrok. ne vem kaj natančno je narobe z mojo mamo, ampak v to se niti ne poglabljam. če želi dobiti status največje vlačuge z največ otroci, pa naj zaradi mene ga. torej, kje sem že ostala? a, saj res. moj oče je eden izmed pripadnikov družine dragomir, ampak seveda ni nobenega upanja, da bi kadarkoli dobila priložnost se sploh dotakniti njegovega denarja. tako pač je s plemiči ter njihovimi nezakonskimi otroci - nikoli nismo na isti strani.

rada bi rekla, da je bilo moje otroštvo srečno, vendar bi lagala. živeli smo v velikem pomanjkanju - nihče od delaneyevih ni imel prav veliko denarja in med nami je vladalo neizgovorjeno pravilo naj se vsakdo briga sam zase. od sorodnikov torej ni bilo pričakovati prav veliko pomoči in morali smo se znajti kolikor smo vedeli ter znali. od časa do časa nam je pomagal kateri od maminih moških, še zdaj se spominjam, kako sem vsakič znova upala da ne nas ne bodo zapustili in kako so na koncu vedno nas. če dobro premislim, sem se najbolje razumela z michaelom, upokojenim varuhom iz amerike. ob popoldnevih nam je kazal razne borilne prijeme, medtem ko je zvečer pripovedoval o svojem življenju. prav zaradi njega lahko rečem, da nisem povsem nebogljen morojček - že res da ne bi mogla ravno premagati dampirja, prav dobro pa se znajdem z morojskimi nadlegovalci.

revščina pa nikakor ni bila edina stvar, ki nas je pestila. večina mojih vrstnikov je lepo udobno sedela nekje na varnem, za šolskimi ali dvorskimi zidovi, medtem ko smo mi živeli v revni hišici brez osnovnih magičnih zaščit. vsak strigoj, ki bi potrkal na vrata, bi nas z lahkoto spravil na drugi svet. prav ta večna negotovost me je vzpodbudila k eksperimentiranju s svojimi močmi. ne bom vam povedala kaj natančno lahko naredim, ampak vedite da nikakor nisem tako šibka kot se zdi na prvi pogled. in ne, strigojem se nismo povsem izmaknili - uspeli so ubiti mojo najmlajšo sestrico ter dve leti starejšega brata. mislim, da je to tisto nekaj od česar si ne bom nikoli povsem opomogla.

v ameriko smo prišli kmalu po pogrebu, ko je mama končno dojela da potrebujemo zaščito. sebi je priborila službo na dvoru nam pa mesto na akademiji. in zdaj smo tu. jaz osebno kot pridno, naivno ter povsem povprečno dekle, medtem ko sem v resnici seveda vse prej kot to. moja notranjost je daleč proč od lepega in edino kar mi je v življenju pomembno je uspeh - oziroma vsaj želim, da bi bilo to edino kar bi mi bilo pomembno, družina v mojem srcu namreč še vedno igra pomembno vlogo in ni stvari ki je ne bi naredila zanje - in ni važno koliko glav bom morala poteptati na poti do njega. sem inteligentna, bistra ter zelo hitro dojemljiva - realnost ne važnost - največja moč ki jo imam pa je po vsej verjetnosti opazovanje, pri čemer mi seveda pomaga sposobnost duha (pretvarjam pa se, da sem uporabnica vode). počnem izključno tisto kar mi je v korist in lahko bi rekli da sem močno nagnjena k manipulaciji. in najboljša poteza ki sem jo kdaj naredila; za to nihče ne ve. seveda imam čustva, vendar sem jih pokopala nekam globoko vase (moja družina je tu na žalost izjema) - šibkost je zadnja stvar ki bi jo v tem trenutku potrebovala. verjemite, moji načrti so veliki in ko se bodo enkrat razkrili, vam ne bodo niti najmanj všeč.

by **Julianne Price** Ned Maj 12, 2013 8:41 pm

Oglasi se še v temi :
Face claim
Omejitev elementov za moroje

clovey neith delaney

clovey neith delaney

Re: clovey neith delaney