Most

Wearing. [url=https://www.youtube.com/watch?v=wiwK5JcQbtM]Listening.
Note: For Lex; nekoliko krajše :3

Spet je imel enega tistih dni. Dni, na katerega bi na vsako vprašanje odgovoril s sredincem. Prekleto sranje od dneva. Dan se je končno prevesil v večer in odpravil se je ven. Hodil je po kampusu in poslušal živali. Zdelo se mu je, da je slišal nekje otroke. Prekleto, kako je sovražil otroke. Slinijo se, bruhajo in kričijo. Aha, ne sme pozabiti jok. Zavil je proti jezeru, proti ožjem delu. Jezero je bilo eno izmed zelo redkih stvari, ki jih je imel rad na tej šoli. Tukaj je prenašal trop precej neumnih in zabitih Američanov. Zavzdihnil je. Pogrešal je Kanado. Še bolj pa je pogrešal Francijo. In najboljšega prijatelja. Nikakor ni mogel pozabiti na to, da ga ni več. Tiho je zavzdihnil in pobrskal po žepu, da je vzel cigaret. Sicer bi si lahko prižgal cigaret brez problema z urokom, vendar se mu je še vedno bolj zanesljiv način zdel vžiglanik. Telefon mu je zavibriral v hlačnem žepu. Tekstovno spoočilo. Jeremy. "Zajebi to," je bila njegova prva reakcija in stopil je korak naprej s cigaretom v ustih, ne preveč pozoren na osebo pred njim in grdo se je zaletel. "Oprosti," je rekel, nič kaj dobre volje. Šele potem je pogledal, v koga se je zaletel.

Dekle je ostalo precej tečno in nič kaj dobre volje. Hladnokrvno jo je ignoriral, skomignil z rameni, stopil naprej, potem pa, ko je nadaljevala svoj stavek, naredil na petah obrat in jo pogledal. Cigaret je ponesel k ustom ter izdihnil vanjo. "Res? Napadla bi moroja? Potem se lahko tvoj izlet tukaj, na tej šoli konča zate." Groženj je bil navajen, ampak nikakor ni nameraval prenašati groženj od dampirke. Ne da bi bil rasističen, ampak dapirji so bili tam, da jih varujejo, ne pa ubijajo in se znašajo na njih. "In veš, vseeno mi je, potisni me z mosta." Na obraz si je takoj daj masko jeze, cinizma in neodobravanja. "Saj bi rekel, da vrži še sebe, ampak nočem, da sprazneš jezero." Zelo pošteno, Timothy, pa verjetno nima niti 60 kilogramov. Čestitaj si. Stopil je korak naprej. Res se mu ni dalo ukvarjati s ostalimi ljudmi ali pa se prepirati. Danes je bil sicer ravno pri volji, da ljudi preprosto spravi s tira, ampak če se bo skregal, se bo skregal s kom, ki ga pozna. Recimo. Emily. Kmetica. Mislim je, da je z dekletom opravil, vendar se je motil. Prekleto prelep večer je bil, da ne bi bilo drame.

(( sorry za pozen odgovor )
____
Ja imel je tako prekleto prav,da bi letela iz šole in izneverila bi Maxima in Altheo preveč ljudi. Zato je samo sedla in se zbrala toliko,da ni eksplodirala in ga bila več osorna. Očitno so ljudje res imeli prav,da ji manjka samokontrole, morala je najti kakšno stirgojko z njimi se je bilo dovoljeno pretepati za "trening ". Kakorkoli bolj prijazno ga je pogledala " Oprosti samo slab dan verjetno pri tebi ni kaj boljše " je rekla potem pa se nasmehnila " Še enkrat bodi osoren pa te dobesedno vržem v reko ali pa ti uničim čik mogoče oboje" je rekla. Pričakovali bi,da bi Alexandra kadila glede na to kako rada se je zabavala z alkoholom vendar ne cigareti so jo na žalost ali pa na srečo odbijali. Še enkrat ga je pogledala ni se ji zdel znan " Sma že sploh kdaj srečala ? " je vprašala previdno. Zgodilo se ji,da se je enim osebam,ki jih je kdaj komaj srečala predstavila mogoče trikrat ker so bili tako obupno neznani,da si jih tako in tako nisi zapomnil. Verjela pa je,da tega moroja ne bi tako hitro pozabila tako,da dvomila je,da je že kdaj videla. " Torej zakaj imaš pa ti slab dan ?"

Opazil je, kako je njegova grožnja zalegla in sam pri sebi se je nasmehnil. Očitno res ni bil tako slab pri dajanju česa takšnega. Vsekakor mora to ponoviti. Potem pa je povedala razlog in prikimal ji je. »Oh. Oprosti potem. Nisem hotel biti nesramen ali grob, oprosti.« Nekoliko se ji je nasmehnil nazaj, pri tem pa se ji je seveda nasmehnil tako, da je svoje ostre zobé skril pred pogledi. Navajen je bil tega in pika. Potem pa spet njena grožnja in nekoliko se je namrdnil. »Hm, grdo. Ni treba potisniti nikogar v reko in nobene potrebne ni, da mi uničiš cigareto.« Spet je navdušeno potegnil dim vase in ga izpihnil. Njeno vprašanje ga je nasmehnilo. »Ne, nisva se še videla. Timothy Zeklos,« ji je povedal in se ji nasmehnil. »Najverjetneje me imaš za največjega nosača na šoli ali kaj podobnega.« Podal ji je roko. »Hm, občutek imam, da gre vse narobe. Poleg tega ima večina prebivalcev tega kampusa IQ pod 50 in to me neverjetno moti. Ne vem, ne počutim se preveč dobro danes.« Skomignil je z rameni in sedel na most.

" Tudi jaz ne načeloma ampak samo na živce mi že gredo vsi narediš napako in vsi te gledajo kot,da si ubil nekoga. Ja naredil si napako, jo skušal popraviti in,če to ni zaleglo si šel dalje konec zgodbe. Ne vem zakaj delajo vsi iz napak tako velikih stvari " je zajamrala bilo je res načeloa ni imela namena tega povedati popolnemu tujcu amapk izgledal je kot oseba,ki zna poslušati. Waau kako so eni morji znali skirvati svoje podočnike za razliko,ko so jih 1.letniki kazali kot,da je to nekaj vsakdanjega. Znrazilo jo je ob misli na podočnike pa ni vedela ali zato,ker so se ji zdeli grozljivi ali zato,ker so jo ugrizi privlačili oboje je bilo že samo po sebi strašljivo. Misli na ugrize je hitro pregnala. " Ja znam igrati grdo " je rekla in mu šaljivo pomežiknila. " Samo ne pihaj v mene dima ne maram tega " je rekla iskreno jo je to motilo čisto vsak kadilec ji je to počel sploh ni bilo zabavno,če si bil nekadilec kot ona.Mogoče bi lahko spet probala ampak se ji ni zdelo ravno pametno. " No me veseli,da sem te spoznala. Jaz pa sem Alexandra Bright" je rekla potem pa prikimala " Vem kako se počutiš med temi idioti,čeprav strigoji so še kar pametni. Glede na to kako dolgo so že tu se ne naveličajo polovico stoletja preživeti tukaj ? " je rekla potem pa se kar vlegla in strmela v zvezde. No ja saj ni bilo tako slabo " Kaj pa se je zgodilo ?" je rekla z zanimanjem.

Opazil je, da se to ne nanaša nanj. Grizel si je ustnico. "Ne glede na to, ali narediš napako, bi morala dobiti priložnost, da jo popraviš. Razen če nisi ti zagrešila napake, ampak drugi mislijo, da je napaka, ker si to naredila," ji je povedal svoje mnenje in skomiginl z rameni. "Vsak si zasluži dobiti novo priložnost. Seveda eno, ne pa da zavlačuje to v nedogled." To je bilo njegovo mnenje. In od njega nikakor ni mislil odstopati, ali pojasnjevati zakaj se je tako odločil. Z določenimi stvarmi je bil trmast. Spet se ji je nasmehnil. "Prav, niti ni bil to moj namen," ji je pojasnil. "Oprosti ker sem prej pihnil vate." Skadil je do konca ter vrgel ogorek v jezero. Opazoval ga je, kako ga je odneslo stran na gladini. Potem pa se je tudi sam ulegel. "Nič kašnega se ni zgodilo, preprosto naveličan sem sedenja tukaj in to, da ne smemo domov. Pogrešam Kanado."

"Oprsoti,da ti to govorim ampak se je fajn z tabo pogovarjat. Zato.te bom izkoristila " je rekla rahlo saljivo ves svet se ji je zdel ze zmesan in ironicen. Vcasih se je sprasevala kako ljudje ne izgubijo kontrole nad vsem skupaj,mogoce zato ker imajo nekoga ki jih zna pomiriti ali imajo tako dobro samo kontrolo ? Karkoli je bilo delovalo je na drugih amapk ne na njej "Ni bila napaka ravno v bistvu sem prekoracila mejo,ker nisem vec zdrzala vsega skupaj " imela je dolocene meje ampak,ko je bilo vsega prevec in ni imela nicesar takrat je ljudi se bolj potisnila stran od sebe. " Kar se je potem dogajalo je bilo moralno narobe oz. Neposteno. Ni mi zal,da sem prekoracila mejo samo zal mi je,da nisem tega naredila lepse ali kakorkoli ze. Ceprav sem to nekaj casa skusala popraviti potem izgubi smisel. In ne mores nekoga siliti,da ti oprosti gres dalje in cz cas se navadis na to na koncu pa ti je vseeno kaj ljudje mislijo o tebi. " je rekla in strmela v nebo. Tisto bi lahko rekli,da je bilo temno obdobje ampak Americani imajo zato poseben izraz Beautiful Storm,ko gre vse narobe. In to pomeni dobsedeno vse."Po svoje imas prav ampak ti ljudje me niso poznali samo mislili,da so me. Se moja najboljsa prijateljica me ne pozna vsak ne cisto,da bi vedela vse o meni. Zato preprosto ne razumejo." je rekla in se nasmehnila. Ko se enkrat zavedas,da jih ne potrebujes,da obstajajo se drugi ljudje,ki te dejansko razumejo ni vec pomembno. Zasmejala se je[b]" je ze vredu " je rekla potem pa ga preseneceno pogledala " Verjamem z veseljem bi tudi jaz potovala toliko ampak ironicno je,da bom verjetno umrla se pred 30 letom " je rekla cinicno. Dampirji so tako in tako hitro umirali, za primer je lahko vzela njeno mamo bila je popolna varuhinja ena izmed najbolj zazeljenih in umrla je pred Alexandrinimi ocmi. Jap dampirji niso imeli ravno srece z svojim neverjetno 'dolgim' zivljenjem.

Nasmehnil se ji je. "Varjami, ni se mi težko pogovarjati z lepotico, kot si ti." Vedel je, da dekleta rade slišijo kompliment ne glede na priložnost. Če je vmesen seveda, ne pa kar nekaj, kar mnogi delajo. Da pohvalijo njeno krilo, vsi pa vedo, da mislijo joške. Katastrofa. "Hej, hej, počakaj. Poglej, ne poznam ozadja zgodbe in zelo, res zelo bi ti bil hvaležen, če mi vse poveš, da bom potem razumel," ji je povedal in skomignil z rameni. "Saj veš kaj mislim - ne morem soditi o eni stvari, če ne poznam celotnega ozadja." Razlagala mu je posledice, ne pa vzroke. In to ga je nekoliko zmotilo. Poiskal je njene oči in jo nežno prijel za roko. "Poglej. Nikoli ne obžaluj kar si naredila. Ne glede na to, kakšne so zdaj posledice. Varjami, ni vredno da se sekiraš zaradi nekakšne ničvredne stvari. Pa naj bo to prijatelj, ljubezen, šola. Če je fant pravi, bo prišel nazaj. Enako prijatelj." Potem pa mu je povedala o njeni najboljši prijateljici in pogledal je navzdol. Kje si? Zakaj te ni nazaj? "Veš, ceni najboljšo prijateljico... Ker nikoli, res nikoli ne veš, kdaj izgubiš najboljšega prijatelja." Glas se mu je zlomil. Poskušal je potlačiti bolečino in na obraz si je nadel uraden nasmešek. "Jaz živim v Kanadi," ji je povedal in skrčil kolena ter jih objel. "In ne bodi tako prepričana. Morda boš varovala kakšnega dolgočasnega moroja, ki bo tako ali tako samo na dvoru komu noge lizal."

"Hmm zdi se mi,da sem to že slišala sicer pa se najde tudi druga zabava " je rekla in se mu nasmehnila " In ozadja ne boš izvedel, prev komplicirano in dolgočasno ni ravno zgodba za začetek dobrega dne " je zamrrmala zamišljeno in ga rahlo dregnila " Poleg tega nisi moj najboljši prijatelj,da bi vse vedel " na koncu pa še dodala besedico še. Kdo ve mogoče bosta boljša prijatelja ali celo najboljša. " Na žalost,ko pogledam nazaj obžalujem več stvari kot bi si mislila. Vse,ki so se mi prej zdele zabavne so zdaj grozljivo resnične" je rekla in preletela dogodke v glavi,koliko ljudi je pravaprav spravila v nevarnosti. Zakaj ? Ker je hotela uživati življenje ja bila res grozna oseba. NI naredila samo nekaj groznih stvari naredila jih je preveč. Nasmehnila se mu je " Hvala". Potem pa ga gledala bolečina na obrazu ? Ni bilo težko ugotoviti,da ej izgubil najboljšega prijatelja mogoče pa je bila preprosto izurjena za to,da je videla takšne podfrobnosti " kaj se je zgodilo ? " je rekla mirno. Potem pa ga pogledala in prasnila v smeh " Oprosti amapk tako slabo skrivaš čustva in ko to hočeš narediti izpade ekstremno smešno. Vem,da sem nesramna" je rekla in se smejala. POtem pa ga še enkrat dregnila " Srečnež to ni pošteno" je rekla in ga pogledala z "presenečenimi" očmi " Še hujše rojena sem za boj vsaj tako pravi moj mentor " in se mu nasmehnila. Res je bila pravi hudiček in imela je srečo,da jo je Maxim spet vzel pod mentorstvo,če le spet ne bo pobegnila.