Note: Don't worry, okej je :3 Post pa mi je tudi vsec ^,^
- - -
Med njima je visela mučna tišina. Po glavi mu je rojilo vse mogoče. Vprašanja, obtožbe. Sladko-kisla bolečina, ko je pomislil na njo. Med njima je bilo še toliko. Če bi vse skupaj spravili na nek papir, bi verjetno spravili vse v roman, ki po svoji obsežnosti ne bi bil kaj kratek. Iz zasanjanosti ga je zbudil njen glas. "Kako je z mano? Jaz sem..." Kaj naj reče? Perfektno? Super? Da ne bi vrtala. Nikakor ni bil dobro, ni prebolel izgube najboljšega prijatelja, niti njeno odsotnost. "V redu," ji je odgovoril in jo pogledal. Kaj je pričakovala, da bo odgovoril? Da bo jamral? In se jokal? Vedela je, da Se to ne bo zgodilo ker je bil preponosen. "In kar se ljubezni tiče: sweet nothing." You took my heart and you held it in your mouth. Pristopil je k njej. "Pa ti?" Približal je roko, da bi jo položil na njen obraz, jo objel in jo poljubil. Kot nekoč. Roka mu je Rahlo drhtela, ustavila se je nekaj centimetrov od njenega obraza. Potem pa jo je umaknil, jo stisnil v pest in se obrnil. Sweet nothing, Timothy Lasten opomin je bil kot hladen tuš.